V ponedeljek zjutraj nabavnik pošlje povpraševanje za rezervni del. Potrebuje tri informacije: ceno, razpoložljivo količino in predvideni rok dobave. Prodajalec povpraševanje pregleda in večino svojega dela opravi še pred malico. Toda ponudbe ne more poslati. Skladišče mora potrditi zalogo, tehnična podpora preveriti ustreznost izdelka, vodja prodaje pa odobriti popust.

Naslednji dan ponudba še vedno ni poslana. Stranka ne ve, kje se je ustavilo. Zagotovo že preverja drugega dobavitelja.

Prodajalec je svoje delo opravil hitro. Zakaj potem stranka še vedno čaka?

Prodajalčeva hitrost ni prav nič pomagala k cilju, ki ga hočemo doseči. Stranka ne dobi informacij, ki jih pričakuje, v realnem času.

Hiter zaposleni ne pomeni hitrega prodajnega procesa

Uspešnost prodaje običajno spremljamo s številom poslanih ponudb, opravljenih klicev, sklenjenih poslov in doseženih prihodkov. Vse to so pomembni kazalniki. Toda kako pogosto izmerimo čas od prejetega povpraševanja do ponudbe, ki jo kupec dejansko prejme?

Predstavljajte si distributerja tehničnega materiala. Prodajalec pozna izdelke in dobro uporablja prodajni sistem. Za dokončanje ponudbe pa potrebuje informacije drugih sodelavcev. Skladišče preveri razpoložljivost blaga, tehnična podpora ustreznost izdelka, nabava dobavni rok, vodja prodaje pa posebne pogoje.

Vsak opravi svojo nalogo. Med posameznimi koraki pa minejo ure ali dnevi.

Težava zato ni v hitrosti zaposlenih, temveč v tem, kako delo prehaja med njimi. Ko vsak oddelek spremlja le svoje naloge, lahko podjetje izgubi pregled nad celotnim časom od povpraševanja do ponudbe. Stranka ne vidi vmesnih procesov in je tudi ne zanimajo, stranka vidi samo, kdaj je poslala povpraševanje, in kdaj je dobila ponudbo.

Priprava ponudbe ni končana, ko prodajalec opravi svoje delo. Končana je, ko ponudba prispe do stranke.

Za kupca je pomembno, kdaj prejme informacije, na podlagi katerih se lahko odloči. Če mora nanje čakati dva dni, ne da bi vedel, kdaj jih lahko pričakuje, to vpliva na njegov pogled na dobavitelja, ta se mu zdi neresen. Vmes morda pridobiva druge ponudbe ali prilagaja svoje načrte. Interna zamuda torej vpliva na prodajno izkušnjo in možnosti za sklenitev posla.

Zakaj lahko 70 minut dela pomeni 29 ur do ponudbe?

Pri pripravi ponudbe moramo ločiti dve različni merili:

  • Čas aktivnega dela: koliko časa zaposleni dejansko porabijo za preverjanje podatkov, usklajevanje pogojev in pripravo dokumenta.
  • Pretočni čas ponudbe: koliko časa mine od prejema povpraševanja do pošiljanja ponudbe.

Podjetje prejme povpraševanje v sredo ob 8.30. Prodajalec pripravi osnutek, skladišče preveri zalogo, tehnična podpora potrdi ustreznost izdelka, vodja pa odobri pogoje. Skupaj te naloge zahtevajo 70 minut aktivnega dela. Ponudba je poslana šele v četrtek ob 13.30.

Skrajšanje aktivnega dela s 70 na 35 minut za 50 % skrajša celoten čas do ponudbe z 29 ur na 28 ur in 25 minut, le za 2 %. Optimizirali smo delo, ne pa celotnega procesa.

V tem primeru skrajševanje same priprave dokumenta ne bo prineslo bistveno hitrejšega odziva. Če ponudba še vedno čaka dneve na potrditev, stranka izboljšave nekaj minut sploh ne bo občutila.

Pred uvedbo avtomatizacije, nakupom novega sistema ali širitvijo prodajne ekipe je zato koristno razumeti, kaj se dogaja v preostalem času.

Kje se lahko ustavi priprava prodajne ponudbe?

Pri tehničnih izdelkih ponudba ni vedno zgolj dokument s ceno. Vključuje lahko preverjanje dobavljivosti, specifikacij, združljivosti, dostavnih pogojev in posebnih dogovorov. Veliko teh korakov je upravičenih. Vprašanje je, ali se izvedejo pravočasno in brez nepotrebnega vračanja dela.

Preverjanje zalog in dobavnih rokov

Prodajalec v sistemu vidi zalogo, vendar ne ve, ali je blago že rezervirano za drugega kupca. Za potrditev mora vprašati skladišče ali nabavo. Če podatki niso dovolj ažurni ali ni jasno, kdo jih potrjuje, lahko ponudba čaka na informacijo, ki bi morala biti dostopna že ob pripravi.

Pri zahtevnejših naročilih je dodatno preverjanje lahko potrebno. kontrole so nujne, treba pa je prepoznati, kdaj prinašajo vrednost, in kdaj povzročajo nepotrebno zamudo.

Tehnična vprašanja in manjkajoče specifikacije

Kupec povprašuje po komponenti, vendar ni jasno, katera različica ustreza njegovi uporabi. Prodajalec vprašanje pošlje tehnični podpori. Ta potrebuje dodatne podatke, zato se povpraševanje vrne prodajalcu, nato kupcu in spet tehnični podpori.

Če se ista pojasnila ponavljajo, je smiselno preveriti, katere informacije bi bilo mogoče zbrati že ob prvem stiku.

Odobritve cen in prodajnih pogojev

Posebni popusti, daljši plačilni roki in posli z večjim tveganjem lahko upravičeno zahtevajo odobritev. Zato je treba ločiti standardne ponudbe od zahtevnejših poslov.

Jasno določene pristojnosti in omejitve lahko prodajni ekipi omogočijo samostojno odločanje v rutinskih primerih, pri zahtevnejših pa ohranijo potreben nadzor. Nekaj svobode prodajne ekipe, lahko znantno poveča njihovo učinkovitost.

Predaje med oddelki

Ponudba je pripravljena, vendar čaka na odgovor sodelavca. Ta ne ve, da je naloga pripravljena za obravnavo. Prodajalec pa ne ve, ali jo je sodelavec že prevzel.

Ko se podatki prenašajo med elektronsko pošto, preglednicami, sistemom ERP in telefonskimi pogovori, se lahko delo ustavi tudi brez izgubljenih informacij. Dovolj je, da ni jasno, kdo je odgovoren za naslednji korak in kdaj ga mora opraviti.

Kako izmeriti, zakaj priprava ponudbe traja predolgo?

Za prvi pregled ne potrebujete nove programske opreme. Začnite z obstoječimi evidencami, elektronsko pošto in primerljivimi zaključenimi ponudbami.

Izberite na primer 15 do 20 nedavnih povpraševanj istega tipa. To je uporaben začetni vzorec za odkrivanje ponavljajočih se vprašanj.

Za vsak primer zabeležite:

  • Prejem in pošiljanje: kdaj je povpraševanje prispelo in kdaj je bila poslana ponudba?
  • Predaje: med koliko zaposlenimi ali oddelki je primer prešel in koliko časa je čakal na prevzem?
  • Dopolnitve: kolikokrat se je vrnil zaradi manjkajočih ali neustreznih podatkov?
  • Razloge za zamik: ali se je čakalo na interno odločitev, dobavitelja ali dodatne informacije kupca?
  • Vrsto ponudbe: je šlo za standardno naročilo ali zahtevno tehnično povpraševanje?

Ločite delovne in koledarske ure ter interno čakanje od čakanja na kupca ali dobavitelja. Primerjajte podobne primere, sicer lahko en posebej zahteven posel izkrivi povprečje.

Za začetek spremljajte tri kazalnike: pretočni čas ponudbe (po možnosti mediano in počasnejše primere), delež ponudb, ki se vrnejo v dopolnitev, in čakalni čas na ključnih predajah.

Kaj bi lahko pokazal pregled 20 ponudb?

Recimo, da po pregledu ugotovite nekaj takega:

KPI Rezultat
Pregledane ponudbe 20
Ponudbe, ki so zahtevale potrditev zaloge 12
Ponudbe, vrnjene v dopolnitev 6
Mediana časa od povpraševanja do ponudbe 18 ur

Podatki nakazujejo, kje se splača pogledati podrobneje. Samo dejstvo, da 12 ponudb zahteva potrditev zaloge, še ne dokazuje, da je preverjanje zalog največji zastoj. Očitno pa se pogosto zatakne prav tam.

Če se izkaže, da standardne ponudbe pri eni odobritvi redno čakajo več ur, je to precej bolj uporabna ugotovitev kot splošen vtis, da »prodaja dela prepočasi«.

Kako pospešiti pripravo prodajnih ponudb?

Ukrep je odvisen od vzroka. V praksi je prvi korak ponavadi preprostejši, kot se zdi:

  • Manj vračanja po podatke: za ponavljajoče se tipe povpraševanj določite, katere tehnične informacije mora prodajalec zbrati že na začetku.
  • Jasnejše odobritve: opredelite, katere standardne ponudbe lahko ekipa potrdi sama in kdaj je potrebna dodatna odobritev.
  • Vidnejše predaje: določite odgovorno osebo za naslednji korak in način, kako je razvidno, ali je naloga prevzeta.

Kje začeti z izboljšavo prodajnega procesa?

Pri prvem pregledu boste verjetno prepoznali več možnosti: nejasne informacije, podvojene evidence, dodatna potrjevanja in čakanje med oddelki. Če poskusite spremeniti vse hkrati, boste težko ugotovili, kaj je dejansko izboljšalo rezultat, verjetno pa boste obupali med implementacijo.

Zato najprej izberite eno ponavljajočo se omejitev, ki pomembno vpliva na čas do ponudbe in jo je mogoče varno preizkusiti.

Denimo, da standardne ponudbe čakajo na ročno potrditev razpoložljivosti blaga, čeprav so podatki za določeno skupino izdelkov praviloma zanesljivi. Podjetje lahko preveri, ali je pri teh izdelkih mogoče dodatno potrjevanje opustiti.

Pred spremembo mora preveriti točnost podatkov in tveganje napačnih obljub kupcem. Nato lahko primerja pretočni čas pred preizkusom in po njem ter spremlja morebitne napake pri potrjevanju zalog in rokov. Če se odzivnost izboljša brez poslabšanja kakovosti, ima podlago za naslednjo odločitev.

To je bistvo optimizacije poslovnih procesov: ne spreminjamo procesa zato, ker se nam nekaj zdi počasno, temveč na podlagi dejanskega poteka dela, dokazov in preverljivih učinkov.

Stranka ne vidi vaših internih korakov. Vidi pa, kdaj prejme odgovor, ki ga potrebuje za odločitev.

Vaša prodajna ekipa ne potrebuje več časa. Morda potrebuje manj čakanja.

Če priprava ponudb traja dlje, kot bi pričakovali, prva rešitev ni več zaposlenih ali nov informacijski sistem. Najprej je treba ugotoviti, kje se povpraševanja ustavljajo.

Z Yoptis Flow Check se usmerimo v en jasno določen poslovni proces. Pregledamo ključne predaje, čakalne čase in ponavljanje dela ter oblikujemo preverljivo hipotezo za izboljšavo.

Rezultat je pisni Flow Report, ki pomaga pri odločitvi o naslednjem koraku. Izvedba izboljšav je predmet ločenega dogovora. kratek pregled, ki lahko pospeši vaše delo, brez novih zaposlitev in velikih investicij.

Ne začnite z novo rešitvijo. Začnite z razumevanjem težave.

Preverite, kje se ustavljajo vaše ponudbe – Yoptis Flow Check