Vaša ekipa je ves dan zaposlena. Naročila čakajo, odločitve se zamikajo, nedokončanih nalog pa je vedno več. Prva pogosta misel? Potrebujemo dodatnega zaposlenega. Toda kaj, če težava ni v številu zaposlenih? Kaj, če delo ne napreduje zato, ker mora vsaka naloga skozi preveč predaj, odobritev, čakanja in nepotrebnih korakov? V takšnem primeru dodatna zaposlitev morda ne odpravi problema. Lahko samo poveča količino dela, ki čaka pred isto omejitvijo.
Preden povečate ekipo, preverite, kje vaš proces izgublja čas.
Pri Yoptisu zato optimizacije poslovnih procesov ne začnemo z vprašanjem, kako ljudi pripraviti do hitrejšega dela. Začnemo z vprašanjem: Kaj preprečuje, da bi delo hitreje prišlo od začetka do konca?
Kaj je ozko grlo v poslovnem procesu?
Ozko grlo je del procesa, ki omejuje njegovo zmogljivost oziroma pretok. Lahko je stroj, zaposleni, informacijski sistem ali fizična omejitev. Lahko pa je nekaj precej manj očitnega: pravilo odobravanja, nejasna odgovornost, predaja med oddelkoma ali odločitev, na katero vsi čakajo.
Za ponazoritev si predstavljajte na primer podjetje, kjer prodaja hitro prejema naročila, administracija jih sproti obdeluje, odprema pa lahko začne šele po potrditvi ene osebe. Vsi oddelki so zaposleni. Toda če naročila čakajo predvsem na potrditev, pospeševanje administracije ne bo nujno skrajšalo časa do odpreme.
Hitrejše opravljanje posamezne naloge še ne pomeni hitrejšega procesa.
7 znakov, da imate težavo s pretokom dela
1. Naloga je hitro opravljena, celoten postopek pa traja predolgo
Priprava dokumenta lahko traja nekaj minut, od zahteve do zaključka pa mine več dni. To običajno pomeni, da morate ločeno pogledati dve stvari: koliko časa nekdo dejansko dela na nalogi in koliko časa naloga čaka.
Kaj preveriti: Pri petih zadnjih zaključenih primerih zapišite čas začetka, zaključka in vmesnih čakanj.
Če večina časa mine brez aktivnega dela, najprej preverite razlog za čakanje.
2. Naloge vedno znova čakajo na isto osebo
Ena oseba potrjuje naročila, rešuje izjeme, sprejema odločitve in odgovarja na vprašanja več oddelkov. Morda je zelo sposobna. Prav zato je skozi čas postala točka, skozi katero mora skoraj vse. Problem ni nujno ta oseba. Problem je lahko odvisnost procesa od ene same točke odločanja.
Kaj preveriti: Katera opravila se ustavijo, ko te osebe ni? Katere odločitve res zahtevajo njeno presojo in katere bi lahko potekale po vnaprej določenem pravilu?
3. Število začetih nalog raste hitreje od števila zaključenih
Vsak dan se začnejo novi projekti, naročila in aktivnosti. Ekipa je videti produktivna, vendar se seznam nedokončanega dela podaljšuje. Več začetega dela ne pomeni nujno več opravljenega dela. Pogosto pomeni več usklajevanja, več prekinitev in več čakanja.
Kaj preveriti: Koliko nalog je bilo v zadnjem tednu začetih, koliko zaključenih in koliko jih je še vedno odprtih?
4. Prioritete se spreminjajo skoraj vsak dan
Naloga A je pomembna, dokler ne prispe nujna naloga B. Nato pride C.
Naloga A ostane nedokončana, B je prekinjena, C pa postane nova prednostna naloga.
Občasne nujne spremembe so neizogibne. Težava nastane, ko nenehna menjava prioritet postane običajen način vodenja.
Kaj preveriti: Kolikokrat v tednu je bilo že začeto delo prekinjeno zaradi nove prioritete? Katere naloge so zaradi tega obstale?
Večji pritisk na zaposlene še ne pomeni boljšega pretoka dela.
5. Iste informacije se prenašajo med več sistemi
Podatek je že v CRM-ju, vendar ga nekdo ponovno vnese v sistem za naročila, nato v računovodski program in na koncu še v Excel.
Podvajanje ustvarja dodatno delo in možnost napak. Toda preden tak postopek avtomatizirate, je vredno preveriti, zakaj sploh obstaja.
Kaj preveriti: Kje podatek nastane, kdo ga ponovno vnaša in kateri prenosi so potrebni zaradi poslovnih ali kontrolnih zahtev?
Včasih je smiselna sistemska povezava. Drugič je mogoče odstraniti nepotrebno evidenco ali poenostaviti pravilo.
Cilj ni avtomatizirati vsega. Cilj je odpraviti nepotrebno delo.
6. Napake in popravki se stalno vračajo
Nekdo zaključi nalogo, naslednji oddelek jo vrne v dopolnitev. Manjka podatek, navodilo je bilo nejasno ali pa dva oddelka uporabljata različni pravili. Delo je bilo opravljeno, toda rezultat ni bil uporaben.
Kaj preveriti: Kolikšen delež primerov se vrne v popravljanje? Katere so najpogostejše tri vrste popravkov?
Morda je pomembnejša sprememba na začetku procesa kot dodatna kontrola na koncu.
7. Dodatna pomoč ne odpravi zamud
Ko je dela preveč, podjetje doda ljudi, nadure ali zunanjo podporo. To je lahko povsem pravilna odločitev. Toda če zamude ostanejo na istem mestu, morate preveriti, ali ste dodatno zmogljivost usmerili v del procesa, ki dejansko omejuje rezultat.
Kaj preveriti: Ali je po dodatni pomoči več zaključenega dela ali zgolj več pripravljenih nalog, ki čakajo na naslednji korak?
Kako v svojem podjetju prepoznati ozko grlo?
Ne potrebujete nujno dolgega projekta ali novega informacijskega sistema, da opravite prvi pregled. Začnete lahko z enim konkretnim procesom. Na primer: od prejetega naročila do odpreme, od prejete reklamacije do rešitve ali od notranje zahteve do odobritve.
Korak 1: Izberite en proces
- Ne poskušajte hkrati optimizirati celotnega podjetja.
- Izberite proces, pri katerem so zamude, ponavljanje ali nezadovoljstvo jasno opazni.
- Določite, kje se proces začne in kdaj je zares zaključen.
Korak 2: Sledite petim dejanskim primerom
Za vsak primer zabeležite:
- kdaj se je začel in zaključil;
- kdo je sodeloval;
- kje je čakal;
- kolikokrat se je vrnil v popravljanje;
- kateri koraki so zahtevali aktivno delo.
Pet primerov ni statistično zanesljiva osnova za vse odločitve. Je pa uporaben začetek za oblikovanje hipotez in prepoznavanje mest, ki zahtevajo podrobnejšo analizo.
Korak 3: Poiščite ponavljajočo se omejitev
Ne iščite samo najpočasnejšega zaposlenega ali najdaljše posamezne naloge. Poglejte, kje se primeri sistematično ustavljajo, kopičijo ali vračajo.
Ali več naročil čaka na isto odobritev? Se reklamacije vračajo zaradi enakega manjkajočega podatka? Ali se postopek ustavi vsakič, ko naloga preide med oddelkoma?
Vzorec je pomembnejši od enega izjemnega primera.
Korak 4: Predlagajte najmanjšo preverljivo spremembo
Ko imate hipotezo, ni treba takoj prenoviti celotnega procesa. Morda lahko določene zahteve obravnavate po jasnejšem pravilu. Morda lahko ob eni predaji zahtevane informacije pripravite že prej. Morda je mogoče odpraviti nepotreben korak ali bolj jasno določiti odgovornost.
Pomembno je, da sprememba ne poslabša kakovosti, varnosti ali potrebnih kontrol.
Korak 5: Izmerite, ali je pretok res boljši
Pred spremembo določite, kaj boste merili. To so lahko čas od začetka do zaključka, število zaključenih primerov, količina nedokončanega dela ali pogostost napak. Nato rezultate primerjajte s prvotnim stanjem, ob upoštevanju obsega in zahtevnosti dela.
Kdaj je dodatna zaposlitev prava rešitev?
Včasih je odgovor dejansko več ljudi. Če je proces ustrezno zasnovan, če se delo kopiči zaradi trajno nezadostne zmogljivosti in če dodatni zaposleni povečajo zmogljivost omejujočega koraka, je zaposlitev lahko upravičena.
Enako velja za novo programsko opremo ali avtomatizacijo. Yoptisov pristop ni nasprotovanje investicijam. Gre za vprašanje njihovega vrstnega reda. Najprej ugotovite, kaj omejuje rezultat. Nato se odločite, kam investirati.
Kako vam pri tem pomaga Yoptis?
Yoptis pomaga podjetjem prepoznati skrito trenje v poslovnih procesih, uporabniških poteh in operativnem delu. Pri tem povezujemo opazovanje dejanskega procesa, razpoložljive podatke, razumevanje vedenja in preverljive spremembe.
Za podjetja, ki želijo začeti z enim omejenim problemom, je namenjen Yoptis Flow Check. Gre za diagnostični pregled enega konkretnega procesa. Namenjen je prepoznavanju ključnih omejitev in oblikovanju preverljive hipoteze za izboljšavo, ugotovitve pa so zbrane v pisnem poročilu Flow Report.
To podjetju omogoča bolj premišljeno odločitev o naslednjem koraku, preden se odloči za širšo spremembo ali investicijo.
Pogosta vprašanja
Ali je ozko grlo vedno najpočasnejši del procesa?
Ne nujno. Omejitev je lahko odvisna od razporejanja dela, odločanja, razpoložljivosti informacij, zahtevane kontrole ali neenakomernega dotoka nalog.
Ali lahko z avtomatizacijo odpravimo ozko grlo?
Lahko, če avtomatizacija odpravi dejansko omejitev. Če pospeši korak, ki že ima dovolj zmogljivosti, celoten proces morda ne bo bistveno hitrejši.
Kako izbrati prvi proces za optimizacijo?
Začnite tam, kjer je problem poslovno pomemben, ponavljajoč se in dovolj omejen, da ga lahko opazujete ter izmerite spremembo.
Kako vemo, da je izboljšava uspela?
Pred posegom določite izhodiščno stanje in merilo uspeha. Po spremembi preverite, ali so se izboljšali celoten pretočni čas, število zaključenih primerov, kakovost ali drug pomemben rezultat.
Zaključek: ni pomembno le, koliko dela ekipa opravi
Pomembno je tudi, koliko dela dejansko pride do zaključka. Če se naloge kopičijo, ne predpostavljajte, da ljudje delajo prepočasi. Morda imajo preveč nepotrebnega dela. Morda čakajo na odločitve. Morda proces zahteva korake, ki jih nihče več ne zna utemeljiti.
Preden povečate pritisk, število zaposlenih ali proračun za novo tehnologijo, preverite eno stvar:
Kje se delo zares ustavlja?